P44. Alzheimerjeva boleze (Mb. Alzheimer)
Glavna značilnost Alzheimerjeve bolezni so senilne lehe v nevropilu možganske skorje in subkortikalne sive možganovine. Razlikujemo difuzne in nevritične senilne lehe. Slednje so sestavljene iz distrofičnih nevritov in nekaj mikroglialnih celic, lahko so brez amiloidne sredice. Če imajo amiloidno sredico, jih poimenujemo klasične senilne lehe. Amiloidna sredica v klasičnih senilnih lehah kaže histokemijske lastnosti amiloida: je kongofilna in v polarizacijskem mikroskopu dvojno lomi svetlobo v zeleni barvi. Glavna sestavina senilnih leh je Aβ. Druga značilna sprememba AB so nevrofibrilarne pentlje (NFP) . Te so grobe, vlaknate strukture v perikarionu nevronov predvsem hipokampusa, entorinalne skorje, neokorteksa, amigdal in nekaterih jeder možganskega debla. Glavna komponenta pentelj je hiperfosforilirana tau beljakovina, ki je sicer v normalni obliki pomembna sestavina mikrotubulov. Tako spremenjeno tau beljakovino najdemo tudi v distrofičnih nevritih, ki so sestavina senilnih nevritičnih leh. NFP imajo prav tako histokemijske lastnosti amiloida: obarvane s kongo rdečim so kongofilne in lomijo svetlobo v zeleni barvi v polarizacijskem mikroskopu. Obe strukturi imata tudi ultrastrukturne lastnosti amiloida (parni zviti filamenti in fibrile debeline 10 nm).
Primer 1
Slika1
Slika2
Slika3
Slika4
Slika5
Slika6
Primer 2
Slika7
Slika8
Slika9
Content Management Powered by CuteNews