zbirka

Bezgavka na vratu desno, ABTI (Giemsa). Vzorec je zelo celularen. Večina limfatičnih celic je disociiranih ali v gostih slabo preglednih skupkih. Včasih najdemo tudi večje tkivne fragmente limfatičnega tkiva z razvejanimi kapilarami. Limfatične celice so polimorfne (različnih vrst). Prevladujejo mali limfociti med katerimi so pomešane aktivirane limfatične celice (centrociti, centroblasti, imunoblasti,), plazmatke, dendritične retikulumske celice, redki histiociti, endotelijske celice in nevtrofilci (slika 5). Mali limfociti so okrogle celice s pičlo bazofilno citoplazmo, okroglimi jedri z gostim, enakomernim kromatinom. Centrociti so večji od malih limfocitov. Morfološko ločimo velike in male centrocite. Imajo pičlo bledo bazofilno citoplazmo, zažeta jedra z enakomernim nežnim kromatinom in majhnimi diskretnimi nukleoli. Centroblasti so večji od centrocitov. Imajo pičlo, zrnato bazofilno citoplazmo, okrogla ali ovalna jedra, ki imajo na obrobju multiple nukleole. Kromatin je enakomeren, drobnozrnat. Imunoblasti so največje limfatične celice v bezgavki z reaktivnim limfadenitisom. Imajo precej bazofilne citoplazme in okrogla ali ovalna jedra. V sredini jedra je eden ali več velikih nukleolov. Kromatin je nežen, enakomeren. Plazmatke so celice z obilno bazofilno citoplazmo. Imajo okrogla jedra, ki ležijo na obrobju celice. Kromatin je neenakomeren in se ureja v obliki kolesa. Retikulumske dendritične celice so velike vretenaste ali zvezdaste celice z obilno, svetlo citoplazmo. Imajo eno ali več ovalnih jeder z majhnim nukleolom. Kromatin je enakomeren, nežen. V razmazu jih najdemo posamezne ali v gnezdih. Histiociti so velike celice z veliko svetlo citoplazmo.V citoplazmi so lahko številni fagocitirani delci. Jedra celic so ovalna, fižolasta, mehurčasta, z majhnim nukleolom.

Slika1

Slika2

Slika3

Slika4

Slika5

PREJŠNJI PREPARAT | NASLEDNJI PREPARAT